Pred nekaj leti sem se znašla v obdobju, ko sem imela občutek, da me vse prehiteva. Delo, odnosi, pričakovanja… vsega je bilo preveč, jaz pa sem se počutila, kot da izgubljam tla pod nogami. Iskreno povedano, sem bila precej izčrpana, tako psihično kot fizično. Poskusila sem meditacijo, jogo, sprehode v naravi, a ni bilo pravega učinka.

Potem pa mi je prijateljica med kavo mimogrede omenila, da hodi na nekaj, kar imenuje energijska terapija. Priznam, najprej sem zavila z očmi. Nisem si predstavljala, da bi meni kaj takega lahko pomagalo. Ampak nekaj v meni je reklo: Zakaj pa ne poskusiš?

Tako sem šla. Brez pričakovanj, samo z upanjem, da se vsaj malo sprostim. Terapevtka je bila prijetna in me ni zasliševala, kar mi je takoj ustrezalo. Rekla je, naj se samo uležem, diham in pustim, da stvari stečejo. Nič posebnega se ni zgodilo, nobenih velikih razsvetljenj. A sem po tisti uri odšla domov nenavadno mirna.

V naslednjih dneh sem opazila, da spim bolje. Manj sem bila napeta. In kar je bilo najbolj nenavadno, spet sem začela poslušati sebe. Po nekaj obiskih sem začela čutiti, da se nekaj premika. Ni bilo čudežev, a sem se počasi vračala k sebi. Energijska terapija je postala moj varen prostor.

Zdaj je energijska terapija zame nekaj povsem običajnega. Nekateri hodijo v fitnes, jaz grem na terapijo. Ne zato, ker sem v stiski, ampak ker mi pomaga, da ostajam povezana sama s sabo. In v svetu, kjer je vsega preveč, je to zame ogromno.

Z energijsko terapijo sem začela drugače razmišljati o tem, kako skrbim zase. Vsaka seansa mi da priložnost, da se ustavim, zadiham in ponovno začutim, kdo sem. Energijska terapija me je naučila, da so tudi tihi trenutki pomembni, včasih še bolj kot vsi odgovori, ki jih iščemo zunaj sebe.…

Read More »