S prevajanjem sem se prvič resneje srečala med študijem, ko sem prijateljici pomagala prevesti življenjepis in motivacijsko pismo za razpis v tujini. Takrat sem ugotovila, da prevajanje ni le prestavljanje besed iz enega jezika v drugega, ampak iskanje pravega tona, pomena in občutka. Ni šlo le za prevod, ampak za razumevanje konteksta, česa si želi bralec in kako to čim bolje izraziti.

Pozneje sem se priložnostno lotila še prevajanja spletnih vsebin, opisov izdelkov in enega članka za lokalni časopis. Vsaka naloga je imela svoj izziv. Pri tehničnih opisih moraš biti natančen, skoraj dobesedno, pri marketinških vsebinah pa moraš razmišljati ustvarjalno in pogosto prevesti pomen, ne samo besed. Eden bolj zanimivih izzivov mi je bil prevod receptov, saj ni šlo le za sestavine, ampak tudi za navade, ki so v ciljni kulturi drugačne.

Kar me je prevajanje naučilo, je potrpežljivost. Pogosto sem se morala večkrat vračati k določenemu stavku, ga prebrati na glas, pretehtati različne možnosti in se odločiti, kaj najbolje zveni. Prevajanje mi je tudi pomagalo izboljšati znanje obeh jezikov, izvornega in ciljnega, saj te prisili, da opaziš niansirane razlike, ki jih drugače preslišiš.

Danes še vedno tu in tam kaj prevedem. Za prijatelje, znance ali manjše projekte. Čeprav tega ne delam profesionalno, sem zaradi teh izkušenj veliko bolj občutljiva na jezik in pomen besed. Prevajanje mi je odprlo popolnoma nov pogled na komunikacijo in prav zaradi tega sem hvaležna, da sem ga imela priložnost spoznati iz prve roke.

Enkrat sem prevajala tudi osebni dokument, rojstni list, za prijavo na tujo univerzo in takrat sem se prvič srečala z izrazom ‘uradno overjeno prevajanje’. Hitro sem dojela, da prevajanje vključuje različne ravni odgovornosti, od neformalnega pogovornega tona do pravno zavezujočih izrazov, kjer ni prostora za napake. Z vsako izkušnjo sem pridobila več spoštovanja do tega poklica in razumela, kako pomembna je natančnost v svetu jezikov.…

Read More »